Lastnosti dobrega računovodje

Podjetja, ki imajo zaposlenega izkušenega in dobrega računovodjo, imajo veliko prednost pred konkurenčnimi podjetji, saj so lahko veliko bolje informirana in dosegajo boljše poslovne rezultate. In katere so lastnosti, ki ločujejo dobrega računovodjo od slabega?

V prvi vrsti morajo obvladati delo z računalnikom in temeljito poznati slovenske in mednarodne računovodske standarde, davčno zakonodajo in druge predpise z delovnega področja.

Posedovati morajo tudi naslednje osebnostne lastnosti: dobre organizacijske in komunikacijske sposobnosti, sposobnost analitičnega razmišljanja, sposobnost timskega dela, samostojnost, natančnost, marljivost, vestnost, samoiniciativnost in motiviranost. Imeti morajo tudi žilico za poslovno razmišljanje.

Za uspešno sodelovanje s sodelavci je ključno, da imajo profesionalen odnos do dela in sodelavcev, pomembna pa je tudi samostojnost pri delu, sposobnost odločanja in kratek odzivni čas za reševanje problemov.

Dobro računovodstvo pripomore k boljšemu poslovanju

Računovodstvo je eno izmed redkih področij, ki se je zaradi zadnje gospodarske krize okrepilo. Podjetniki so začeli ugotavljati, da kvalitetno opravljene storitve na področju računovodstva prinašajo veliko prednosti v poslovanju in tudi pred konkurenco.

Le kvalitetno računodostvo lahko priskrbi kvalitetne vrednostne informacije, ki podjetju omogočajo stabilno poslovanje, hkrati pa podjetniku olajšajo poslovno odločanje. Podjetja posledično dosegajo boljše poslovne rezultate, več uspehov in pridobivajo prednost pred konkurenčnimi podjetji.

Tudi sami direktorji morajo poznati nekaj računovodskega znanja. Le tako namreč lahko opravljajo nadzorniške naloge, kot so na primer poslovna analiza, nadzorovanje poslovanja, pregled poslovnih rezultatov in podobno.

Kako organizirati računovodstvo?

Organiziranost računovodstva je pomembna, saj omogoča učinkovitost, kakovost in pravilnost pridobljenih informacij. Na način organizacije računovodstva vpliva več dejavnikov: od lokacije, oddaljenosti poslovnih enot, delovne sile do tehnične opremljenosti v podjetju in njegovih poslovnih enotah.

Prevladujejo predvsem trije načini organiziranja računovodstva:

1.) Računovodstvo vodijo poslovne enote. Tovrstna organiziranost je pogosta pri podjetjih, ki imajo več poslovnih enot, vsaka izmed teh enot pa ima nalogo tudi voditi lastno računovodstvo.

2.) Nekateri deli računovodstva se vodijo v poslovnih enotah, drugi deli pa se izvajajo na ravni celotnega podjetja. Tovrstne organiziranosti računovodstva se poslužujejo podjetja, ki imajo več poslovnih enot.

3.) Računovodstvo se izvaja na ravni celotnega podjetja. Tovrstna organiziranost je značilna za podjetja, ki imajo vse poslovne enote na sedežu podjetja.

Notranja kontrola v računovodstvu

Notranje kontrole v računovodstvu so organizacijsko ločene od računovodske službe in so namenjene doseganju naslednjih ciljev:

  1. da se poslovni dogodki izvajajo v skladu s splošnimi in posebnimi odobritvami poslovodstva;
  2. da se vsi poslovni dogodki takoj knjižijo v pravilnih zneskih, na ustreznih kontih in v okviru obračunskih obdobij, v katerih so potekali;
  3. da je dostop do sredstev dovoljen izključno na podlagi ustrezne odobritve poslovodstva;
  4. da se evidentirana odgovornost za sredstva v smiselnih časovnih presledkih usklajuje z obstoječim stanjem sredstev.

Vse to se dosega s preverjanjem računske točnosti evidenc, zagotavljanjem usklajevanja običajnih postopkov urejanja sintetičnih kontov in poskusnih bilanc stanja; odobravanjem in kontroliranjem listin; primerjanjem z zunanjimi viri informacij; primerjanjem izidov štetja gotovine, vrednostnih papirjev in zalog z računovodskimi evidencami; omejevanjem neposrednega fizičnega dostopa do sredstev in evidenc ter primerjanjem uresničenega s predračunom.

Zakonske podlage za računovodstvo

Pri izvajanju računovodskega dela morajo podjetja upoštevati nekaj dejavnikov. Med drugim morajo upoštevati: veljavno zakonodajo, računovodske standarde, računovodske kodekse, akte podjetja in druge podlage s področja računovodstva.

Zakonodaja

Računovodstvo se mora izvajati v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah. Ta predpisuje, da mora računovodstvo voditi poslovne knjige in izdelati poslovno poročilo v skladu z zakonom in predpisi ter ob upoštevanju računovodskih standardov in načel ter splošnih računovodskih predpostavk, ki jih izdaja z zakonom pooblaščena organizacija.

Nadalje zakon opredeljuje, da morajo družbe voditi poslovne knjige na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin.

Slovenski računovodski standardi

Ti standardi podrobneje opredeljujejo računovodska načela glede metod zajemanja in obdelovanja računovodskih podatkov, oblikovanja računovodskih informacij ter predstavljanja in hrambe računovodskih podatkov in informacij.

Za gospodarske družbe pride v poštev 30 splošnih slovenskih računovodskih standardov, za posebne družbe pa 9.

Kodeks računovodskih načel

Kodeks računovodskih načel določa, da je treba v računovodstvu upoštevati načela časovne neomejenosti poslovanja, vrednostnega izražanja, dosledne stanovitosti, previdnosti, upoštevanja poslovnega dogodka in pomembnosti.

Kodeks poklicne etike računovodij

Poudarja zapis pravil obnašanja, po katerih se morajo ravnati računovodje. To so strokovnost in odgovornost, zaupnost, poštenost, resničnost in prizadevnost.

Akti podjetja

Računovodje se morajo ravnati tudi v skladu z različnimi notranjimi predpisi podjetij, npr. s pravilnikom o računovodstvu.

Vir: Ilona Pušnik, Analiza organiziranosti računovodstva v družbi Dravske elekrarne Maribor s predlogi sprememb; diplomsko delo, 2004.

Pogoji za vodenje enostavnega knjigovodstva

Ob ustanovitvi podjetja se samostojni podjetniki v sklopu računovodstva odločajo med dvema sistemoma vodenja poslovnih knjig. Lahko se odločijo za enostavno ali dvostavno knjigovodstvo.

Za enostavno knjigovodstvo se lahko odločijo samostojni podjetniki in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ki v zadnjem letu niso prekoračili dveh od naslednjih treh meril:

  • Povprečno število delavcev ne presega tri;
  • letni prihodki so nižji od 42.000 EUR;
  • povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 EUR

Enostavno knjigovodstvo lahko vodijo tudi podjetniki v prvem letu opravljanja dejavnosti, ki v prvem poslovnem letu ne zaposlujejo več kot tri delavce. Ko navedene kriterije preseže, mora začeti poslovne knjige voditi po načelih dvostavnega knjigovodstva.

Enostavno ali dvostavno knjigovodstvo?

Samostojni podjetniki se ob ustanovitvi podjetja v sklopu računovodstva lahko odločijo med dvema sistemoma vodenja poslovnih knjig: lahko vodijo enostavno ali dvostavno knjigovodstvo. O izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig morajo Davčno upravo obvestiti najkasneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Izbranega sistema podjetnik med letom ne sme spreminjati, v kolikor se odloči za spremembo, mora davčni organ obvestiti najkasneje do 31. decembra tekočega leta.

Kakšna je razlika med enostavnim in dvostavnim knjigovodstvom? Najpomembnejša razlika je, da se pri enostavnem knjigovodstvu vsak znesek v poslovne knjige zabeleži samo enkrat, pri dvostavnem knjigovodstvu pa dvakrat (na dva konta).

Enostavno knjigovodstvo je primerno za tiste podjetnike, ki mesečno sklenejo manjše število poslov. V primeru, da podjetje mesečno izda in prejme veliko število računov, se priporoča dvostavno knjigovodstvo. Dvostavno knjigovodstvo je v primerjavi z enostavnim knjigovodstvom veliko močnejše orodje in da veliko več informacij.

Iz česa je sestavljeno računovodstvo?

Računovodstvo sestavljajo:

  • knjigovodstvo,
  • računovodsko predračunavanje,
  • računovodske kontrole in
  • računovodske analize.

Knjigovodstvo je temeljna sestavina računovodstva. Temelji na formalnem zbiranju ter časovnem in stvarnem urejanju podatkov, ki omogoča vpogled v celotno sliko poslovanja podjetja v preteklosti.

Računovodsko predračunavanje je usmerjeno v prihodnost. Ukvarja se s prikazovanjem podatkov, ki jih predvidi v prihodnjem poslovanju. Opravlja se predvsem za notranje potrebe podjetja in kot pomoč za poslovno odločanje.

Računovodski nadzor se ukvarja s presojanjem o pravilnosti poslovanja in odpravljanjem morebitnih napak. Skrbi za to, da so informacije, ki jih dajejo knjigovodski obračuni, čimbolj točne.

Računovodska analiza preučuje poslovanje podjetja. Ukvarja se s sestavljanjem računovodskih poročil o uspešnosti posameznih del v okviru delovanja podjetja.  Računovodsko analiziranje omogoča izboljšanje načrtovanja in izvajanja poslovnega procesa.

Računovodstvo

Računovodstvo je eden izmed pomembnejših delov informacijskega sistema v vsakem podjetju. Poleg drugih stvari skrbi tudi za knjigovodstvo, ki je v podjetju po zakonu obvezno.

Knjigovodstvo je najbolj osnovna računovodska storitev. V sklopu knjigovodstva morajo podjetniki voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z računovodskimi standardi in Zakonom o gospodarskih družbah.

Podjetniki ob ustanovitvi podjetja ponavadi sprva sami skrbijo za opravljanje računovodskih del. Kasneje, ko se obseg njihovega poslovanja poveča, pa se odločijo za najem računovodje oz. računovodskega servisa.  Ta računovodska opravila opravlja namesto njih. Za opravljanje računovodskega dela sicer ni zahtevanih dodatnih znanj in izobraževanj, zato lahko podjetniki tovrstno delo opravljajo kar sami. Dejstvo pa je, da gre za dokaj zahtevno področje, zato se za čimbolj optimalno poslovanje priporoča najem računovodskega servisa.

Izkušen računovodja vam bo pomagal pri poslovnih odločitvah, vam svetoval in prihranil dragocen čas, ki ga raje posvetite razvoju svojega podjetja.