Obvezne sestavine vsakega izdanega računa

Po 82. členu ZDDV mora vsak izdan račun vsebovati:

  1. datum izdaje;
  2. zaporedno številko;
  3. identifikacijsko številko za DDV;
  4. identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika;
  5. ime in naslov davčnega zavezanca in kupca;
  6. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma storitev;
  7. datum, ko je bila opravljena dobava blaga oziroma ko je bila opravljena storitev:
  8. davčna osnova;
  9. cena na enoto brez DDV;
  10. popusti, ki niso vključeni v ceno na enoto;
  11. stopnja DDV;
  12. znesek DDV;
  13. v primeru oprostitve DDV ali, če je plačnik DDV kupec ali naročnik, veljavno določbo Direktive Sveta;
  14. v primeru dobave novega prevoznega sredstva značilnosti, kot so opredeljene Direktivi Sveta;
  15. v primeru uporabe posebne ureditve za potovalne agencije, sklicevanje na veljavno določbo Direktive Sveta;
  16. v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine, sklicevanje na veljavno določbo Direktive Sveta;
  17. identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika, skupaj z njegovim imenom in naslovom, če je oseba davčni zastopnik.

Osnovni kapital je potreben za odprtje nekaterih vrst podjetja

V poštev pride pri različnih vrstah podjetja, za katero je z zakonom določen minimalni osnovni kapital:

  • delniški kapital pri d. d. ali delniški družbi;
  • kapital z deleži pri d. o. o. ali družbi z omejeno odgovornostjo;
  • kapitalska vloga pri s. p. ali samostojnem podjetniku.

Osnovni kapital mora pri družbi z omejeno odgovornostjo znašati vsaj 7.500 evrov, vsak osnovni vložek pa mora znašati nad 50 evrov.

Slednji je lahko zagotovljen v obliki stvarnega vložka ali pa kot stvarni prevzem – sem spadajo le takšni predmeti, katerim lahko ugotovimo vrednost, in se nanašajo na našo dejavnost. Bistvo je, da bo naša organizacija kasneje imela koristi od njih. To je na primer lahko avtomobil, pisarna, računalnik, telefon in podobno.

Predmeti pa niso edina stvar, ki se lahko vpišejo kot stvarni vložek podjetja. Sem spadajo na primer tudi nepremičnine, premičnine in pravice.

Kako se odločiti: s.p. ali d.o.o.?

Ko se odločamo za vstop v podjetništvo, moramo premisliti o številnih stvareh. Ena izmed njih je tudi organizacijska oblika podjetja, ki jo bomo izbrali. Odločitev je včasih težka, saj je potrebno pretehtati kar nekaj prednosti in slabosti obeh.

Poglejmo si nekaj osnovnih lastnosti obeh:

S. p. (samostojni podjetnik):

  • fizična oseba, ki opravlja dejavnost;
  • ni potrebno imeti ustanovnega kapitala;
  • odgovornost za posle s svojim premoženjem;
  • obdavčitev je primerna za manjše dobičke;
  • enostavno/dvostavno knjigovodstvo ali možnost normiranih odhodkov;
  • prosto razpolaganje s sredstvi na računu;
  • plača ni strošek.

D.o.o. (družba z omejeno odgovornostjo):

  • pravna oseba;
  • potrebno je imeti ustanovni kapital;
  • odgovornost za posle samo z deležem, ki ga ima družbenik v družbi;
  • obdavčitev je primerna za večje dobičke;
  • dvostavno knjigovodstvo ali računovodstvo;
  • sredstva na računu niso od družbenika, temveč od podjetja;
  • plača je strošek.