Kdaj pogodba o zaposlitvi in ne podjemna pogodba?

Pogodba o zaposlitvi je med delodajalcem in delavcem sklenjena na podlagi Zakona o delovnih razmerjih in predstavlja obliko zaposlitve, ki pa je na drugi strani ne predstavljata podjemna ali avtorska pogodba. Slednji pogodbi namreč ne vsebujeta značilnosti delovnega razmerja, zato delavcu po sklenitvi ne pripadajo pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

Za opravljanje določenih del je podjemna pogodba najboljša oblika sodelovanja med podjetjem in delavcem, ki opravi določeno delo, opredeljeno v pogodbi in zanj prejme plačilo. A vendarle, kadar oziroma če se pojavijo elementi delovnega razmerja, tedaj mora delodajalec delavcu ponuditi pogodbo o zaposlitvi. V splošnem to velja predvsem v primerih, ko se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Pogodba o zaposlitvi in njene značilnosti

S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje med delavcem in delodajalcem. Delavec se tako vključi v organiziran delovni proces in v njem opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Delodajalec pa je zavezan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje za primer brezposelnosti. Na podlagi prijave pa vsak mesec tudi odvaja in plačuje prispevke.

Ta oblika zaposlitve pa delavcu zagotavlja tudi druge prejemke, ki izhajajo iz delovnega razmerja. To je predvsem plačilo prehrane med delom, prevoz na delo in z dela, regres za letni dopust in drugo. Na drugi strani pa delodajalcu ni potrebno plačevati vseh teh prejemkov delavcu, s katerim sodeluje na podlagi podjemne pogodbe. Za podjetje je podjemna pogodba ugodnejša, saj plačuje manj prispevkov za socialno varnost, poleg tega pa je tovrstno pogodbo tudi lažje prekiniti, saj ni tako zavezujoča kot pogodba o zaposlitvi.

Kdaj je potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi?

V zakonu obstajajo določene omejitve, kdaj delavec ne sme opravljati dela po avtorski ali podjemni pogodbi, temveč mora delodajalec delavca vključiti v redno delovno razmerje, kjer prevladujejo vsi elementi delovnega razmerja, ko delavec:

  • Se prostovoljno vključi v organiziran delovni proces, običajno na sedežu delodajalca
  • Delo opravlja osebno in za plačilo
  • Delo opravlja nepretrgano oziroma v daljšem časovnem obdobju, ki ni posebej določeno z roki za dokončanje dela
  • Opravlja delo po navodilih in pod nadzorom le enega delodajalca, pri čemer se vzpostavi tudi podrejenost med delavcem in delodajalcem

Pogodba o zaposlitvi pa mora biti sklenjena tudi v primeru, če ima delodajalec odprto sistematizirano delovno mesto, katerega sicer opravlja delavec s podjemno pogodbo. V tem primeru pride v poštev tudi pogodba za določen čas.

Zakaj so e-računi boljši od klasičnih?

E-računi so večinoma že nadomestili klasične. Odlikujejo jih številne prednosti, zato se za njihovo uporabo odloča čedalje več ljudi. Katere sp torej njihove glavne prednosti?

Prednosti eračunov

Če najprej pogledamo klasičen postopek izdajanja papirnatih računov in jih primerjavo z e-računi. Ko se je izdajalo klasične račune, je bilo treba najprej navesti vse podatke. To so podatki o naslovniku, podatki o pošiljatelju, o storitvi, znesku računa, datumu izdaje in o roku zapadlosti. Pri tem je lahko prišlo do številnih napak oziroma do tega, da se je izpustilo katerega od pomembnih podatkov. Če pa račun kreiramo prek posebnega programa, ki je namenjen izdajanju računov, nam le-ta že sam javi, katere podatke moramo izpolniti. Poleg tega so številni podatki že predpostavljeni; če gre za istega naslovnika ali isti tip storitve, kar nam zelo olajša sam proces.

Za izdajo klasičnega računa je bilo treba uporabiti papir. Poleg tega je bilo treba tak račun dati v ovojnico in ga prek pošte poslati naslovniku. To pomeni, da smo imeli dodatne stroške tako s papirjem kot s poštnimi storitvami. Kljub temu, da so poštne storitve večinoma zanesljive, pa vsi vemo, da se na vsake toliko zgodi, da se kakšna pošiljka izgubi ali zaide na napačen naslov. Poleg tega naslovniku kuverte ne moremo dostaviti v trenutku. Če račun pošljemo v petek, ga bo naslovnik prejel šele v ponedeljek ali torek.

Ko se lotimo posredovanja e-računa, to opravimo prek spletnih kanalov. Najpogosteje ga posredujemo prek elektronske pošte. Lahko pa tudi neposredno prek programa za izstavljanje računov, če ga imamo. Pri tem je posredovanje do naslovnika hipno. Dobi ga že v naslednjem trenutku. Poleg tega s tem načinom nimamo nobenih dodatnih stroškov. Če podjetje izstavlja veliko količino računov, se seveda to pozna. Poleg tega pa je prednost e-računov tudi v tem, da naredimo nekaj dobrega za okolje.

Načinov, kako izstaviti eračun, je sicer precej. Odvisno je od tega, komu tak račun izstavimo ter če pričakujemo gotovinsko ali negotovinsko plačilo.