Kako lahko odstop terjatve podjetnikom olajša poslovanje?

Podjetja se lahko dostikrat znajdejo v finančni zagati. Razlogi za to so lahko raznovrstni. Ne glede na to, kaj je razlog, je treba situacijo čim prej reševati. Vedno je preventiva boljša od kurative. Možnosti, kako prideti do denarja, je veliko. Treba jih je pretehtati in najti najboljšo v konkretnem primeru.

Podjetja dostikrat najprej pomislijo na banko. Ta jim lahko nudi posojilo ali kredit. Vendar pa morajo podjetja v te namene najprej izpolnjevati pogoje, ki so za to določeni. Tako imajo startupi le malo možnosti, da bi do teh sredstev lahko prišli. Mlada podjetja pa se lahko poslužujejo nekaterega drugega načina financiranja in to je odstop terjatve. Pa si poglejmo, za kaj gre.

Faktoring ponuja sredstva, še preden bi jih dobili od svojih strank

Faktoring je storitev, ki jo izvajajo nekateri ponudniki finančnih storitev. Gre za to, da imajo nekatera podjetja v pogojih poslovanja opredeljeno, da stranki za storitev ni treba plačati takoj. Plačilo je lahko izvedeno z zamikom več tednov ali mesecev po tem, ko je bil izdelek že dobavljen ali storitev že opravljena.

V tem primeru lahko zberete terjatve, ki jih imate in se odpravite do ponudnika, ki mu lahko odstopite terjatve. Ta bo preveril račune, ki so bili izstavljeni, vendar še ne poplačani s strani strank. Morda bo preveril plačilno zgodovino strank. Potem običajno pride do sklenitev sodelovanja. Že v roku nekaj ur ali najkasneje nekaj dni boste dobili izplačan večji del zneska, na katerega bi morali sicer precej dolgo čakati. Povrnjeno vam je okoli 80 % celotnega zneska, medtem ko boste preostanek dobili, ko bodo stranke dejansko plačale. Pri tem bo seveda odštet znesek provizije.

Hkrati boste tako ponudniku predali tudi celotno področje terjatev in s tem ne boste imeli opravka in sivih las. Faktoring je torej rešitev, za katero so še posebej hvaležna startup podjetja, zato se je te metode smiselno posluževati, ko jo potrebujemo.

Kako potekajo odkupi terjatev?

Odkupi terjatev so enostaven postopek, prek katerih podjetje pride do končnega cilja; izboljša si denarni tok. Gre za storitev, ki jo ponujajo nekatera podjetja, ki se ukvarjajo s finančnimi storitvami. Prednost je v tem, da se lahko takih storitev poslužujejo tudi novonastala podjetja, ki še ne izpolnjujejo pogojev za kredit ali posojilo pri banki.

Pogoj za to, da bi se lahko podjetja posluževala te storitve je, da imajo račune, ki še niso zapadli in še niso poplačani. Gre torej za terjatve do strank, ki še niso zapadle v plačilo.

Postopek izplačila

Kako torej izgleda celoten postopek? Podjetje se najprej poveže s primernim ponudnikom. Smiselno je, da preveri pogoje poslovanja več različnih ponudnikov. Nato pa izbere tistega, ki mu najbolj ustreza.

Včasih je treba do ponudnika priti osebna, včasih pa je dovolj že elektronska komunikacija. Bistvo za odkupe terjatev je, da podjetje priloži nezapadle račune, za katere želi dobiti predčasno plačilo. To je še posebej priporočljivo takrat, ko v nekem obdobju pride do velikega števila naročil, podjetje pa posluje na način z odlogom plačila. To pomeni, da mora imeti v nekem obdobju dovolj sredstev za kritje stroškov, na prihodke pa mora še počakati.

Ko torej podjetje ponudniku dostavi vse račune, ponudnik pregleda, če je vse v redu. Preverja predvsem morebitno slabo plačilno zgodovino strank. Na podlagi zbranih informacij se odloči, če bo prevzel tveganje ali ne. Če prevzame, podjetju že precej hitro nakaže večino pričakovanega zneska. Ne pa vsega, saj pride do dokončnega izplačila, ko stranka dejansko plača ponudniku. Ta namreč prevzame področje terjatev nase. Seveda pa mora podjetje za storitev plačati provizijo. Gre za plačilo za opravljeno storitev.

Za podjetje je torej več prednosti tega postopka; ena je izboljšanje finančnega toka, druga pa izogib področju terjatev. To področje namreč nase prevzame ponudnik. Tako se lahko v večji meri posveti osnovni dejavnosti, s katero se ukvarja.

Boj proti neplačnikom z odkupom terjatev

Podjetja se proti plačilni nedisciplini borijo na mnogo načinov. Nekatera se zavarujejo s preventivnimi ukrepi tako, da sodelujejo le s podjetji in osebami, ki imajo “čisto” zgodovino poslovanja, medtem ko se druga podjetja v preventivne ukrepe ne poglabljajo. Vsa podjetja pa si lastijo skupno lastnost. Nobeno od teh podjetij se zamudam s plačilom ali z neplačilom ne more sto odstotno izogniti. Pri načinu izterjave denarja mora biti podjetje previdno, saj napačen pristop lahko še dodatno zmanjša možnost za plačilo in možnosti za nadaljnje poslovanje.

Podjetja, se zato, namesto da bi se soočili s plačniki na lastno roko, največkrat raje odločijo za storitev odkup terjatev. To je metoda, ko svojo terjatev prenesejo v roke tretji osebi, faktorju. S tem se izognejo tveganju neplačila, na splošno pa se poveča verjetnost za plačilo ter nadaljnje sodelovanje, saj faktor pozna najbolj primerne postopke za izterjavo terjatev. Storitev bi najbolj preprosto opisali takole: Namesto da je dolžnik dolžan podjetju, ki je izdalo račun, postane dolžnik tretji osebi, faktorju.

Poznamo več vrst odkupa terjatev, ki jih lahko razdelimo glede na različne kriterije in zato tudi na različen način poslovanja s terjatvami.  Lahko se deli glede na državo poslovanja. Če je država ista, je to domači odkup terjatev, če sta državi različni pa mednarodni odkup terjate. Lahko je popolni odkup terjatev ali nepopolni. Tretja delitev pa je glede na ozaveščenost dolžnika. Če se ta zaveda prevzema terjatev, potem gre za odkriti odkup terjatev, če se pa tega ne zaveda, pa gre za skritega.

Storitev je primerna za vse velikosti podjetij, vendar, ker se večja podjetja lažje privoščijo zaposlitev strokovnjakov in ker imajo navadno dovolj svojih sredstev, se za to največ odločajo mala in srednja podjetja.

Podjetja se proti plačilni nedisciplini borijo na mnogo načinov. Nekatera se zavarujejo s preventivnimi ukrepi tako, da sodelujejo le s podjetji in osebami, ki imajo “čisto” zgodovino poslovanja, medtem ko se druga podjetja v preventivne ukrepe ne poglabljajo. Vsa podjetja pa si lastijo skupno lastnost. Nobeno od teh podjetij se zamudam s plačilom ali z neplačilom ne more sto odstotno izogniti. Pri načinu izterjave denarja mora biti podjetje previdno, saj napačen pristop lahko še dodatno zmanjša možnost za plačilo in možnosti za nadaljnje poslovanje.

Podjetja, se zato, namesto da bi se soočili s plačniki na lastno roko, največkrat raje odločijo za storitev odkup terjatev. To je metoda, ko svojo terjatev prenesejo v roke tretji osebi, faktorju. S tem se izognejo tveganju neplačila, na splošno pa se poveča verjetnost za plačilo ter nadaljnje sodelovanje, saj faktor pozna najbolj primerne postopke za izterjavo terjatev. Storitev bi najbolj preprosto opisali takole: Namesto da je dolžnik dolžan podjetju, ki je izdalo račun, postane dolžnik tretji osebi, faktorju.

Poznamo več vrst odkupa terjatev, ki jih lahko razdelimo glede na različne kriterije in zato tudi na različen način poslovanja s terjatvami.  Lahko se deli glede na državo poslovanja. Če je država ista, je to domači odkup terjatev, če sta državi različni pa mednarodni odkup terjate. Lahko je popolni odkup terjatev ali nepopolni. Tretja delitev pa je glede na ozaveščenost dolžnika. Če se ta zaveda prevzema terjatev, potem gre za odkriti odkup terjatev, če se pa tega ne zaveda, pa gre za skritega.

Storitev je primerna za vse velikosti podjetij, vendar, ker se večja podjetja lažje privoščijo zaposlitev strokovnjakov in ker imajo navadno dovolj svojih sredstev, se za to največ odločajo mala in srednja podjetja.

Zakaj je faktoring premalo poznan

Poleg odkupov terjatev pri ponudbah bank velikokrat srečujemo tudi možnost faktoringa. Vendar marsikdo ne ve točno kaj to pomeni. Kar ni čudno, saj je zgodovina pravega faktoringa zares kratka. Zakaj je tako malo poznan lahko ugotovimo s hitrim pregledom njegove zgodovine.

Stare knjige in drugi zgodovinski dokazi kažejo na to, da se je faktoring pojavljal že okoli 3000 let pred našim štetjem. Začel naj bi se z vzponom prvih večjih trgovin in drugih povezanih dejavnosti. Seveda, pa se je takratni faktoring precej razlikoval od tega, kar poznamo danes.

Faktoring  se je tak, kot ga poznamo danes, najprej pojavil v Združenih državah Amerike, med letom 1800 in 1900, kjer se je začel uporabljati zaradi povečane tekstilne industrije. Na začetku 20. stoletja se na tem področju v ZDA pojavi tudi prva poslovna banka. Podjetja v tekstilni industriji so potrebovala denar za vlaganje in oblikovanje, zato so bila prisiljena k uporabi faktoringa. Bolj natančna opredelitev modernega razvoja ni jasna, saj je odvisna od posameznih avtorjev. Nekateri ga dajejo v začetek, drugi pa v konec 19. stoletja.

V Evropo se je  razširil dobrih sto let kasneje, nekje v 60ih letih 20. stoletja, najprej v Nemčijo in Veliko Britanijo, kasneje pa še po ostali stari celini. Čeprav se je faktoring razvijal, pa je marsikdaj prišlo do nesporazumov, saj ni bil zakonsko določen, sploh ne na mednarodni ravni. Zaradi njegove vse večje popularnosti, so morali urediti tudi to, vendar šele leta 1988, ko je Mednarodni inštitut za unifikacijo privatnega prava v Rimu izdal konvencijo o mednarodnem faktoringu. In šele to nedavno priznanje v konvenciji, bi lahko krivili za nerazvitost in slabo poznavanje med ljudmi.

Še manj poznan pa je v Sloveniji. Razlog je spet v kratki zgodovini, kjer ni imel možnosti, da bi se dodobra razvil. V naši državi je poznan šele slabih 20 let.