Verjetno ste v zadnjih letih, sploh ko je bila ekonomska kriza na vrhuncu, v novicah večkrat opazili pojem socialnega podjetništva. Glede na pojem, bi lahko marsikdo pričakoval, da so to novodobne organizacije, v katerih delujejo prostovoljci, ki od države stalno prejemajo prispevke. Vendar je resnica daleč od tega. To potrjuje tudi podatek, da v Evropski Uniji socialna podjetja zaposlujejo čez deset milijonov ljudi.

V Sloveniji je socialno podjetništvo relativno nov pojem, ima pa tudi več različic imen. Imenujejo ga tudi socialno podjetništvo, skupno podjetništvo, solidarno podjetništvo, solidarnostno gospodarstvo, socialna ekonomija itd. Marsikoga lahko ti pojmi zmedejo in zato ne vejo, kaj točno so socialna podjetja, na katerih področjih delujejo in če prinašajo dobiček. Temu se ne gre čuditi, saj v Sloveniji zakon o socialnem podjetništvu velja šele od januarja 2012.

Socialno podjetje ima z ostalimi podjetji precej skupnih značilnosti, kot so uporaba podjetniških spretnosti pri reševanju skupnih problemov.  Kako se torej socialno podjetje razlikuje od ostalih podjetij? V prvi vrsti je glavna razlika v tem, da socialnim podjetjem, v primerjavi z navadnimi podjetji, glavni namen ni ustvarjanje dobička. Poslanstvo socialnih podjetnikov je bolj pridobivanje dobička, služenje skupnosti. To seveda ne pomeni, da podjetje dobička ne sme ustvarjati, vendar se mora ta cilj podrediti družbenemu cilju. Podjetja se torej bolj osredotočajo na boljšo kvaliteto življenja, večjo solidarnost, spodbujanje dobrih odnosov, povezovanje med ljudmi. Poleg tega je cilj tudi zniževanje dela na črno.

Cilji socialnega podjetništva so odvisni od ustanovitelja poslovneža, v glavnem pa sledijo ideji, da podjetje zagotavlja izdelke in storitve, ki so v javnem interesu, išče rešitve za družbene, ekonomske, ekološke in druge probleme, daje nove možnosti za zaposlitev, daje delovna mesto, spodbuja sodelovanje in povezovanje ljudi ter prostovoljno delo.