Obvezne sestavine vsakega izdanega računa

Po 82. členu ZDDV mora vsak izdan račun vsebovati:

  1. datum izdaje;
  2. zaporedno številko;
  3. identifikacijsko številko za DDV;
  4. identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika;
  5. ime in naslov davčnega zavezanca in kupca;
  6. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma storitev;
  7. datum, ko je bila opravljena dobava blaga oziroma ko je bila opravljena storitev:
  8. davčna osnova;
  9. cena na enoto brez DDV;
  10. popusti, ki niso vključeni v ceno na enoto;
  11. stopnja DDV;
  12. znesek DDV;
  13. v primeru oprostitve DDV ali, če je plačnik DDV kupec ali naročnik, veljavno določbo Direktive Sveta;
  14. v primeru dobave novega prevoznega sredstva značilnosti, kot so opredeljene Direktivi Sveta;
  15. v primeru uporabe posebne ureditve za potovalne agencije, sklicevanje na veljavno določbo Direktive Sveta;
  16. v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke ali starine, sklicevanje na veljavno določbo Direktive Sveta;
  17. identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika, skupaj z njegovim imenom in naslovom, če je oseba davčni zastopnik.

Kvalitetno računovodstvo šteje

Podjetniki začetniki imajo velikokrat premalo znanja, da bi sami vodili računovodstvo. Kvalitetno opravljeno računovodsko delo je za uspeh in rast podjetja namreč zelo pomembno.

Računovodsko znanje postaja del splošnega izobraževanja za zaposlene iz različnih področij, saj lahko računovodsko znanje uporabljamo na večih področjih. Tudi sami direktorji naj bi imeli vsaj nekaj tovrstnega znanja, saj lahko tako še bolje nadzorujejo poslovanje podjetja.

Dobro računovodstvo poskrbi za potrebne informacije za primerno poslovno odločanje, ki vodi v bolj zdravo in stabilno podjetje. Za to pa so potrebne kvalitetne informacije o preteklem poslovanju in trenutnem stanju v gospodarstvu.

Notranja kontrola v računovodstvu

Notranje kontrole v računovodstvu so organizacijsko ločene od računovodske službe in so namenjene doseganju naslednjih ciljev:

  1. da se poslovni dogodki izvajajo v skladu s splošnimi in posebnimi odobritvami poslovodstva;
  2. da se vsi poslovni dogodki takoj knjižijo v pravilnih zneskih, na ustreznih kontih in v okviru obračunskih obdobij, v katerih so potekali;
  3. da je dostop do sredstev dovoljen izključno na podlagi ustrezne odobritve poslovodstva;
  4. da se evidentirana odgovornost za sredstva v smiselnih časovnih presledkih usklajuje z obstoječim stanjem sredstev.

Vse to se dosega s preverjanjem računske točnosti evidenc, zagotavljanjem usklajevanja običajnih postopkov urejanja sintetičnih kontov in poskusnih bilanc stanja; odobravanjem in kontroliranjem listin; primerjanjem z zunanjimi viri informacij; primerjanjem izidov štetja gotovine, vrednostnih papirjev in zalog z računovodskimi evidencami; omejevanjem neposrednega fizičnega dostopa do sredstev in evidenc ter primerjanjem uresničenega s predračunom.