S 1. februarjem bodo za napačno (ne)uporabo davčnih blagajn začeli pisati kazni

Po enem mesecu je še vedno veliko zavezancev, ki ne uporabljajo davčne blagajne. 2015 je bilo leto, ko je bilo o tem že veliko govora, vendar je uporaba še vedno majhna. Kot lahko razberemo iz različnih medijev, so razlogi za to različni. Zavezanci krivijo nedelovanje davčnih blagajn ali prezapletene postopke. Namesto davčnih blagajn zato mnogi uporabljajo vezano knjigo računov, kar sicer je v skladu z zakonom. Tudi če zavezanci v januarju za gotovinsko izdajo računov ne uporabljajo ne enega, ne drugega, potem v najslabšem primeru dobijo opozorilo, kljub temu, da so bile obljubljene visoke kazni. A to naj od februarja naprej ne bi veljalo več. Od takrat naprej bodo kršitelji za neupoštevanje zakona namesto opozoril že začeli dobivati visoke denarne kazni.

Inšpektorji bodo z denarno kaznijo lahko sankcionirali vse, ki so kakorkoli vpleteni v izdajo računov za gotovinsko plačevanje. Sem spadajo izdajatelji računov, ki morajo biti vključen v sistem davčne blagajne, osebe, ki bodo za storitev ali izdelek plačali z gotovino in ponudniki programske opreme.

Kaj morajo upoštevati posamezni subjekti, da bodo opravili plačilo storitve skladno z zakonom?

Podjetniki

Najbolj bodo na udaru podjetniki, ki se ukvarjajo s prodajo blaga, gostinstvom in tistim, ki svoje storitve opravljajo na domu. To so na primer trgovine, gostinski lokali, prodajalci na tržnici, frizerski saloni, ponudniki prostorov za športno rekreiranje in podobno. Ti bodo najbolj pod očesom inšpekcije ravno zato, ker jih bodo najlažje preverjali. Podjetniki, ki izdajajo račune za gotovinsko plačevanje, morajo imeti primerno programsko opremo, ki je povezana z internetom in v sistem davčnih blagajn. Njihov račun mora biti oblikovan v skladu z zakonom, med drugim mora imeti tudi QR kodo. Če imajo podjetniki vezano knjigo računov, mora biti tudi ta prijavljena v sistem. Vsak račun izdan z vezano knjigo, morajo potrditi preko spleto.

Potrošniki

Inšpekcija bo preverjala tudi potrošnike. Njihova glavna naloga je, da zahtevajo račun in ga obdržijo do svojega odhoda. Šele letos se je začelo obveščati, da bodo sankcionirani tudi potrošniki, če bodo kršili pravilnik sistema davčne blagajne, 2015 o tem praktično ni bilo govora.

Ponudniki programske opreme

Da bodo računi primerno oblikovani in bo povezava z bazo sistema davčnih blagajn delovala, so odgovorni ponudniki programske opreme. Če njihovi programi ne bodo ustvarjeni v skladu z zakonom, bodo kazensko odgovarjali tudi oni.

FURS odpisal plačilo davka 133 osebam

Finančna uprava je v okviru projekta enkratnega odpisa dolgov po Zakonu ZPIUOD v letošnjem letu sprejela preko 1200 prošenj (natančneje: 1209), od tega jih je vse pogoje za odpis izpolnjevalo 133 vlog. V povprečju je bila vloga za odpis vredna okoli 30 evrov, skupni znesek pa je znašal okoli 4 tisoč evrov.

Vsi tisti, ki so podali vlogo za odpis dolgov, so bili o odločitvi FURSA seznanjeni s pisno vlogo, torej s sklepom, v katerem je bilo navedeno, ali se njihova vloga sprejme ali pa nasprotno – zavrne. Bili so tudi obveščeni o tem, da je vloga bila odstopljena pristojnemu organu, ki je bil za odpis zadolžen.

Zakon ZPIUOD je torej omogočal enkraten odpis. Šlo je le za davčne obveznosti do državnega proračuna, ki niso bile poplačane, in do 31. decembra 2014 bile več kot 12 mesecev zapadene, ter skupaj niso presegale 50 evrov (vključno z obrestmi). Vlog od sedaj naprej ni več mogoče vlagati.

Vir: FURS