Se vam izplača postati samostojni podjetnik?

Veliko je brezposelnih, ki se odločijo za samostojno pot na področju podjetništva. Postati samostojni podjetnik je danes povsem enostavno in registracija je izjemno hitra, zato marsikdo niti ne razmisli dobro o tem, ali se mu takšna odločitev lahko obrestuje. Potrebno je namreč narediti temeljit načrt, na podlagi katerega se izkaže, da bomo dejansko imeli dovolj prometa in zaslužka, da si omogočimo preživetje.

Kakšne stroške ima lahko samostojni podjetnik?

Recimo, da lahko s svojim delom vsak mesec ustvarite za 1.500 evrov prometa. Je to dovolj? Odvisno od tega, kolikšni bodo vaši mesečni stroški.

Vsak samostojni podjetnik mora mesečno plačevati prispevke za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko in invalidsko varstvo ter druge socialne prispevke. Minimalni prispevki brez olajšave znašajo okoli 360 evrov mesečno. Ostane torej 1.140 evrov.

Od tega mora samostojni podjetnik mesečno odšteti še minimalno 30 evrov za bančne stroške in za uporabo digitalnega potrdila za elektronsko bančništvo (kar se sicer plača v enkratnem znesku, ne pa mesečno). Temu je potrebno prišteti 100 evrov mesečno za računovodstvo, vključno z izdelavo letnih poročil. Ostane še malo več kot tisočak, od katerega pri poslovanju z gotovino samostojni podjetnik odšteje davčno blagajno, torej okoli 50 evrov, stroške mobilnega telefona in interneta (vsaj 50 evrov). 10 evrov mesečno se porabi za razne poštnine in podobne drobne stroške.

V preostalih 900 evrov je treba vključiti pisarniški material (papir, kartuše), pisarniško opremo (računalnik, tiskalnik), potne stroške, ki jih ni mogoče zaračunati naročniku (do banke, do pošte), ter seveda strošek prehrane med delom (22 delovnih dni, minimalno 3 evre na dan, če ste skromen jedec). Če delate doma, ne pozabite, da se bo povečal tudi vaš domači račun za elektriko in ogrevanje.

Je 1.500 evrov prometa torej dovolj, da samostojni podjetnik preživi? Težko. Oziroma: dovolj za to, da životari, vsekakor pa ne dovolj za udobno življenje. Preden se lotite podjetništva, torej še enkrat premislite, ali je takšna rešitev za vas resnično najboljša.

Računovodstvo

Računovodja vodi zapis vseh finančnih transakcij podjetja. Gre za transakcije, ki so bile že opravljene in zanje lahko dokažemo, kako smo jih izpeljali oziroma kako smo sredstva, ki jih imamo, pridobili.

Delitev sredstev

Sredstva delimo na dolgoročna in kratkoročna, ključno za njihovo delitev je čas, v katerem se preoblikujejo. Med dolgoročna štejemo računalniške programe, zgradbe in zemljišča, vrednostne papirje in podobno. Kratkoročna sredstva pa so sredstva, ki jih potrebujemo za prodajo, kratkoročne finančne naložbe, končani izdelki, denar na TRR in v blagajni in tako naprej. V okviru računovodstva je podjetje dolžno prikazati vir vseh navedenih sredstev (tako kapital kot tudi dolgove podjetja).

Knjigovodstvo

Ključno za računovodstvo je, da ob ustanovitvi podjetja zapišemo tudi pravilnik glede tega in v njem določimo, katere knjigovodske listine bomo uporabljali in kakšna bo njihova oblika. Obenem pa seveda, kdo bo določene listine podpisoval, ker bodo le tako veljavne.

Bilanca

Obenem se skrbi tudi za bilanco med aktivo in pasivo. Aktiva so naši viri, vsak od teh pa ima tudi obveznost oziroma pasivo. Ko sta si enaki, dosežemo bilančno ravnovesje.

Opredmetena osnovna sredstva, zaloge, terjatve in stroški

To so sredstva, preko katerih podjetje pridobiva ali ustvarja proizvode, in jih uporabljamo več kot v enem obračunskem obdobju, ko se ta sredstva porabljajo govorimo o amortizaciji. Amortizacija je pokazatelj stanja v podjetju oziroma porabe osnovnih sredstev in njihove vrednosti, sredstvom v amortizaciji določamo njihovo stopnjo glede na količnik števila sto in števila let uporabe posameznega sredstva (če se časovno ne more opredeliti, potem sredstvo ni stvar amortizacije). Preko teh izračunov v okviru računovodstva je jasen odhodek, ki pogojuje obnovo osnovnih sredstev. Poleg osnovnih sredstev so ključni za računovodstvo še stroški (koliko nas stane proizvajanje produkta), terjatve (dolgovi, ki jih imamo s strani kupcev, financerjev, zaposlenih) in pa seveda zaloge (sredstva, ki jih nabavljamo na zalogo, s katerimi nam je omogočena proizvodnja in prodaja produktov.